Tudi letošnje leto smo se usposabljanja udeležili reševalci iz našega kluba. Anja Murgelj s psičko mešanko Mašo, Matej Dreža z labradorcem Borom, Peter Peterlin-Šušteršič z zlato prinašalko Ajko, Uroš Glavan z nemško ovčarko Nixi in Jana Graberski, ki je tudi letos sodelovala kot inštruktorica ene od skupin s svojo borderko Lacey.

Tabor je potekal v prelepem kraju Mozirje na vadišču tamkajšnjega kinološkega društva. Skupaj nas je bilo 115 udeležencev, med njimi tudi reševalci iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovaške.

V sredo je tako sledilo postavljanje šotorov in priprava na naslednji dan.

V četrtek zjutraj po slovesni otvoritvi in nagovorom župana ter vrhovnega poveljnika enot reševalnih psov Slovenije Vlada Gerbca so skupine odšle na razna delovišča. Urnik je bil dobro sestavljen. Dopoldan okoli 8. ure smo odšli na delovišča, okoli 14. ure pa smo se vračali, saj nas je v tabaru čakalo toplo kosilo. Sledil je popoldanski počitek in kdor je želel tudi delo s psom na ovirah, poslušnosti itd ...

Skupine so bile sestavljene glede na starost psa in opravljen izpit reševanega para. Tako smo na ruševini vadili in utrjevali nakazovanje ponesrečenega, vadili hojo po različnih za psa neprijetnih materialih itd. V ruševinah je tako bilo tudi nekaj poškodb tačk, saj so bile ruševine polne raznih odpadkov, steklenic, kuhinjskih pripomočkov itd. Na pomoč je priskočila veterinarka Maja, ki smo ji čestitali, saj je pred kratkim opravila zahteven strokovni izpit. Iskanje pogrešanih oseb je potekalo tudi v gozdu, kjer smo pse učili preiskovanja terena levo in desno od vodnika. Nekoliko bolj izurjeni smrčki so iskali dlje časa, saj smo se jim težje skrili, medtem ko so tisti malo mlajši iskali manj zahtevno. Na koncu je vsak dobil še pošten košček hrenovke. Zadnji dan smo delali na motivacijo in pazili da naše smrčke ne bi preveč utrudili, saj 4 dni iskanja ni prav lahka naloga. V soboto nam je ponagajal dež. Tako smo iskali deloma v suhem in deloma v mokrem.

Za prevoz nazaj v tabore so skrbeli 3 vozniki (Ferdo, Peter in Brane), ki so nas prevažali bodisi v kombiju ali pa v tovornjaku. Vsaka skupina je imela tudi vrvno tehniko, kjer smo se s psom, z mostu, višine 9-ih metrov spustili čez reko in nato naredili še oblajanje na markerja, saj smo se hoteli prepričati kako vpliva stres na psa in če potem pes lahko še išče. Nalogo so vsi zlahka opravili. Med spuščanjem po vrvi nas je obiskal tudi predsednik Kinološke zveze Slovenije Blaž Kavčič.

Tudi letošnji tabor ni minil brez pravih iskalnih akcij. V četrtek popoldne sta bili sklicani 2 iskalni akciji. Skupina za iskanje pogrešanih oseb (SIP) je tako odšla v okolico Domžal, kjer smo iskali mlajšega moškega, ki je odšel neznano kam. Skupina K-9 je tako do 19. ure popoldan preiskovala teren, kjer naj bi se izgubil moški. Med iskanjem smo naleteli na veliko divjih živali (srn, zajcev, divjih prašičev). Pogrešanega tokrat nismo našli, je pa zato druga skupina imela več sreče. Po prihodu v tabor so psi bili utrujeni od iskanja in so zaspali. Letošnji tabor je tako spet minil in zopet se veselimo naslednjega, kjer bomo tudi mi, reševalci K-9.