Nastopila je pomlad in z njo toplejši zrak in lepo vreme, kar nas seveda vabi v naravo na daljše sprehode, na kolo in v hribe. To pa je seveda povezano tudi z določenimi nevarnostnimi. In ena od teh nevarnosti so okuženi klopi, kateri lahko povzročijo pri človeku hudo obolenje imenovano klopni meningoencefalitis oziroma v nadaljevanju KME.

Klopni meningoencefalitis je pravzaprav virusna bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja, ki jo prenašajo klopi, le-ta se ne širi od človeka do človeka. Najpogosteje se pojavlja v obdobju od maja do septembra, takrat so tudi klopi najbolj aktivni. Ker pa so klopi postali naši »sovražniki«, ni nič narobe, če si vzamemo čas in spoznamo njihov način delovanja.

Bivališče klopov so vlažni gozdovi, kateri so bogato poraščeni s podrastjo. Skrivajo se ob rekah, jezerih, na travnikih, vrtu in na obronkih gozdov. Le na iglavcih se ne zadržujejo, saj jih odbija njihov vonj po eteričnih oljih, ki jih vsebujejo iglice ter valovanje svetlobe. Ker so krvosesi, ne marajo sonca in močne svetlobe. Njihova aktivnost je zelo odvisna od temperature in primerne vlage v okolju. Ko se temperature giblje med petimi in sedmimi stopinjami in se pojavi primerna vlažnost, klopi oživijo. Poveča se tudi njihova aktivnost pri iskanju gostiteljev .

Pri nas v Sloveniji je najbolj razširjen navadni klop( Ixodes ricinus). Klop ima tri razvojne faze in sicer: ličinka, nimfa in odrasel klop. V vsakem stadiju se klop nahrani s krvjo gostitelja. Gostitelji klopa pa so male in velike divje živali ter seveda človek, ki pa je po navadi naključni gostitelj. Seveda pa moramo povedati, da vsi klopi niso okuženi.

V Evropi je veliko naravnih žarišč KME, Slovenija je med njimi. Slovenija je pravzaprav država z najvišjo obolevnostjo za KME. V Sloveniji so naravna žarišča KME na območju Gorenjske, Notranjske, Kočevja, Štajerske in Koroške. V zadnjih letih se ta endemična območja niso bistveno spremenila. Najvišja stopnja obolevnosti v Sloveniji je na Gorenjskem.

Kako pride do okužbe?

Klopom smo izpostavljeni vsi, ki se gibljemo oziroma počitnikujemo v naravi. Do okužbe oziroma prenosa okužbe po navadi pride z vbodom okuženega klopa. Ko pride klop na človeka, si najprej poišče primerno mesto, kjer se pritrdi tako, da zarine rilec globoko v kožo. Če je klop okužen, ta med sesanjem skupaj s slino vbrizga v kožo gostitelja tudi virus KME. Možna je tudi laboratorijska okužba in z uživanjem surovega okuženega mleka. Inkubacijska doba je od 7- 14 dni. Na mestu vboda po navadi ni videti sprememb. Bolezen poteka v dveh fazah . Prva faza poteka od prvega do šestega dne in pokaže s pojavom gripi podobnih simptomov, torej glavobol, slabo počutje, bolečine v mišicah, višja telesna temperatura.

Kako zdravimo KME?

Zdravijo se po navadi le simptomi bolezni, torej zdravila proti bolečinam ter za zniževanje telesne temperature. Specifičnega zdravljenja ni. Zaželen je tudi počitek. Okrevanje traja do štiri tedne. Prebolela bolezen daje tudi dolgotrajno imunost. KME je huda bolezen, ki lahko pusti trajne posledice kot so glavoboli, motnje koncentracije, sluha, zmanjšana delovna zmožnost. V 1% do 2% se lahko bolezen konča s smrtjo.

Kako preprečujemo vbode klopov?

Ko se odpravljamo v naravo, se seveda primerno oblecimo. Oblačila naj pokrivajo čim več kože (rokavi so dolgi, dolge hlačnice, škornji, pokrivalo za glavo). Oblačila naj bodo svetle barve, tako hitro opazimo klopa. Kožo in tudi obleko zaščitimo z različnimi repelenti, torej s snovmi, ki odbijajo klope. Ko se vrnemo domov, se najprej slecimo, se natančno preglejmo, si umijemo glavo ter se oprhamo. V primeru, da opazimo klopa, le tega nemudoma odstranimo, tako zmanjšamo možnost, da nas klop okuži. Klopa odstranimo tako, da ga s posebno pinceto, ki jo kupimo v lekarni, primemo in ga previdno zavrtimo v smeri urinega kazalca in ga nato z lahkoto odstranimo iz kože. Ne mažimo ga z raznimi olji in drugimi pripravki, ker s tem ne dosežemo prav nič koristnega, ravno obratno, saj se začne dušiti in tako s slino izloči še več virusov. Mesto pika razkužimo z alkoholom in ga opazujemo, da opazimo morebitne spremembe. Tudi, če klopa ne odstranimo v celoti, ni to nič hudega. Najučinkovitejša zaščita pred boleznijo pa je seveda cepljenje.

Naravna zaščita pred klopi

Seveda obstajajo tudi naravna sredstva, ki pomagajo v boju proti klopom. Rastline kot so evkaliptus, limona, citrona, cimet dobro pomagajo odganjati klope. Njihova pomanjkljivost je v tem, da jih moramo pogosto nanašati, vendar vsaj nimajo strupenih učinkov. Tudi razni poskusi z izvlečkom paradižnika, so prinesli dobre rezultate. In še bi lahko naštevali. Vsekakor pa se gibljite v naravi, važno je le, da se primerno zaščitite.

vir:https://www.preberite.si/klopi-in-klopni-meningoencefalitis/