Prvi zapisi o uporabi psov za iskanje pogrešanih oseb so iz leta 1707 so zapisani v dokumentih švicarskega samostana St. Bernard, kjer so menihi s svojimi psi »bernardinci« iskali in reševali obnemole potnike, ki so opešali na prelazu St. Bernard.
V zgodovino tega prelaza se je zapisal pes z imenom Barry (švicarsko-nemška različica “Bäri” i.e. Bear, ki je takrat označevala temno obarvane pse, kasneje so jo preimenovali v angleško različico Barry) Barry je 12 let reševal izgubljene ljudi na tem prelazu in rešil 40 življenj, dokler ga ni eden izmed njih zamenjal za volka in ustrelil.V tistem času so bili bernardinci temnejše barve. Po tem dogodku so jih začeli križati z mastifi in od takrat naprej imajo več beline na sebi. Barryja so po njegovi smrti nagačili in je sedaj v naravoslovnem muzeju v Bernu.
Načrtno šolanje sanitetnih psov, kot so jih takrat imenovali, se je začelo znotraj vojske, v sanitetnih enotah. Leta 1903 je v Švici izšla knjižica o dresuri in uporabi sanitetnega psa, avtorja majorja A. Berdeza. Sanitetne pse so uporabili že v rusko-japonski vojni, kjer so psi v strelskih jarkih, med bitko poiskali ranjence in jih z glasnim laježem nakazali. Takrat so največ uporabljali airdale terirerje. Leta 1938 so švicarski gorski reševalci odkrili, da pes lahko da tudi v snežni plazovini odkrije ponesrečenca. Leta 1940 so začeli sistematično šolati, katerega pobudnik je bil kinolog F. Schmutz, ki je šolanje opisal tudi v knjigi (izšla je leta 1954). V drugi svetovni vojni, ki je trajala od 1939 do 1945 leta so psi dokazali svoje sposobnosti, saj so na bojiščih v okolicu Stalingrada našli 200.000 ranjencev.
V Angliji so leta 1941 začeli uporabljati prešolane sanitetne pse, ki so že med bombandiranjem iskali ponesrečene. Na žalost je bilo število psov premajhno, da bi nudili pomoč tam , kjer je to bilo potrebno. Zelo znan tisti čas je bil James Baldwin, ki je vodil oddelke šolanih psov za iskanje. Po drugi svetovni vojni so številne države pričele z šolanjem psov za iskanje iz ruševin.Tako so Švicarji leta 1968 pričeli z šolanjem ruševincev v društvu z imenom (SVKAS) in leta 1972 izdali prva navodila za šolanje reševalnih psov.